Nagrada in priznanje Vladimirja Kralja 2020

March 30, 2020 / Objavil/a: admin

Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije (DGKTS) je podelilo nagrado in priznanje Vladimirja Kralja 2020.

Priznanje Vladimirja Kralja za kritiško in teatrološko delo v zadnjih dveh letih ter nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo podeljuje DGKTS vsaki dve leti za dosežke na področju kritiškega, teatrološkega, dramaturškega, uredniškega ter drugega, dejavnosti društva ustreznega strokovnega dela na področju uprizoritvenih umetnosti.

Strokovna komisija za nagrado in priznanje Vladimirja Kralja, ki jo sestavljajo Vilma Štritof, Gregor Butala, mag. Primož Jesenko, Rok Bozovičar in dr. Tomaž Krpič (predsednik komisije) je priznanje Vladimirja Kralja za kritiške in teatrološke dosežke za obdobje 2018 in 2019 podelila Roku Vevarju, publicistu, kritiku, zgodovinarju in arhivarju.

Rok Vevar deluje na področju sodobnih uprizoritvenih umetnosti, svoje sicer že prej plodovito avtorsko, raziskovalno in kritiško delo pa je v zadnjih dveh letih posebej nadgradil na področju sodobnega plesa. Med bolj odmevne dosežke moramo šteti njegovo delovanje v okviru uredniškega odbora revije Maska, kjer s pretanjenim občutkom za konstruktivno recenzentsko kritiko aktivno oblikuje kritiško in teoretsko misel o sodobnem plesu v Sloveniji. V sodelovanju založbe Maska, Nomad Dance Academy in JSKD je tako leta 2018 izšlo njegovo dolgo pričakovano temeljno teatrološko delo, zbornik različnih besedil o plesni umetnosti Dan, noč + človek = ritem: Antologija slovenske sodobnoplesne publicistike 1918–1960, kjer je Vevar opravil monumentalni raziskovalni in uredniški napor, da je lahko ustrezno prikazal stanje duha v kritiški in teatrološki misli prve polovice 20. stoletja.

Nagrado Vladimirja Kralja 2020 za življenjsko delo pa je strokovna komisija podelila literarnemu in gledališkemu teoretiku prof. dr. Ladu Kralju, univerzitetnemu profesorju, dramaturgu, uredniku in prevajalcu.

Kot polnokrvni gledališki človek par excellence je prof. dr. Lado Kralj razvil številne oblike dela, povezanega z gledališčem. Izkušnja podiplomskega bivanja v središču duhovno gibke uprizoritvene avantgarde v New Yorku v začetku 70. let določi vrsto etap njegove dejavnosti: soustanovi EG Glej, kot tudi Gledališče Pekarna, ki ga duhovno-estetsko usmerja, krajši čas je umetniški vodja Drame SNG Ljubljana, pozneje je pomembno vpet v delovanje gledaliških festivalov v Jugoslaviji in Sloveniji. V toku prehajanj med prakso in teorijo je dve desetletji na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na ljubljanski Filozofski fakulteti predaval o zgodovini drame in njeni teoriji, v mladih intelektualcih oblikoval čut za zgodovinske avantgarde dvajsetega stoletja in med drugim vodil seminar gledališke kritike. Ob literarnem je tudi v svojem znanstveno-raziskovalnem delu Lado Kralj mojster izbranih, gostih formulacij, ves čas delujoč na specifični mikroravni, ki je ključna in tako zelo redka. Z literarnozgodovinskimi in literarnoteoretskimi raziskavami, zajetimi v številne znanstvene članke in publikacije, postavi temelje teorije drame.

CELOTNI OBRAZLOŽITVI

Obrazložitev podelitve nagrade Vladimirja Kralja za življenjsko delo prof. dr. Ladu Kralju

Zelo splošna oznaka umesti heterogeno profesionalno pot prof. dr. Lada Kralja v okvir legendarne pedagoške dejavnosti na komparativistiki na Filozofski fakulteti, prebujanja mladih intelektualcev s kleno interpretacijo, ki oblikuje čut za zgodovinske avantgarde dvajsetega stoletja.

Temelj za to je zrasel že veliko pred tem, saj je Lada Kralja po diplomi (pri prof. A. Ocvirku) na Filozofski fakulteti leta 1956, ob vplivu študentskega druženja s stimulativno profesorsko karizmo D. Pirjevca, krajši novinarski izkušnji na RTV Ljubljana (1959–1961) in po obdobju asistenta dramaturgije na AGRFT (1967–1971) bistveno izoblikovalo njegovo podiplomsko bivanje v vrvečem središču duhovne gibkosti uprizoritvene avantgarde v New Yorku v začetku 70. let, izkušnja Grotowskega in dramaturško sodelovanje pri predstavi Commune v The Performance Group Richarda Schechnerja. Tega spozna na Bitefu, študira pri njem na New York University, prejme štipendijo ameriške vlade (tja odide šele po posredovanju J. Vidmarja). Po vrnitvi v Ljubljano (in po krajšem obdobju recenzentskih zapisov za Tribuno) v zelo drugačni družbenopolitični situaciji z Ivom Svetino leta 1971 soustanovi in kot duhovno-estetski vodja usmerja Gledališče Pekarna. Programska drugost Pekarne je (v danes porušeni stavbi z dimnikom na Tržaški 15) delovala dobrih sedem sezon. Za Ljubljano je Pekarna pomenila prebeg v sodobnost, prelom s tradicijo in odmik od sočasnega komunikativnega principa Eksperimentalnega gledališča Glej, ki ga je leta 1970 prav tako soustanovil in bil njegov prvi umetniški vodja. Koncept Pekarne je (v prepričanju, da zmore gledališče aktivno posegati v družbeno klimo) med drugim preizkusil ritualni princip uprizarjanja, po Odru 57 prvi obudil dramatiko Daneta Zajca, uprizarjali so vrsto svežih literarnih imen (Peter Božič, Pavle Lužan, Rudi Šeligo, Matjaž Kocbek ipd.), vpeljali scenografsko podobo Tuga Šušnika. Gledališče ni bilo več nikakršno javno branje besedila.

Pekarna pa je bila spet le ena od etap, v docela eksperimentalnem efemernem duhu se tudi to obdobje zaključi in čas je za premik. Zatem postane Kralj (na povabilo Poldeta Bibiča) umetniški vodja Drame SNG Ljubljana, tam ostane en mandat (1978–1982). Vendar teorija gledališča pokliče: Lado Kralj zaniha iz stika z živo gledališko prakso v teorijo, v ZDA se je od profesorja pričakovalo oboje, pomeni in radikalizem modernih gledanj so se menjali. Kralj se potopi v polje literarnozgodovinskih in teoretskih shem v slovenski in svetovni književnosti, vsakič z močnim poudarkom na slovenskih besedilih.

Doktorira 1986. s tezo Pojem ekspresionizem v nemški in slovenski literarni vedi, od leta 1987 skoraj dve desetletji predava na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti, med drugim vodi tudi seminar iz gledališke kritike in njenih segmentov. Medtem tudi gostuje, na Univerzi Lomonosov v Moskvi (študijsko leto 1998/99) in tik po upokojitvi na Univerzi na Dunaju (2006/2007). Globoko sled pusti z vrhunskim strokovnim delom (literarni leksikon Ekspresionizem, 1986; Teorija drame, 1998, temeljno avtorsko delo v slovenski in svetovni književnosti; številni znanstveni članki, delno ponatisnjeni v izboru literarnoteoretskih raziskav Primerjalni članki, 2006; spremna besedila o delih Slavka Gruma, dramatiki Dušana Jovanovića, slovenskem prevodu temeljnega dela Erike Fischer-Lichte ipd.).

Že v času Pekarne je bil vpet v delovanje gledaliških festivalov: kot član žirije Sterijinega pozorja v Novem Sadu (1971–1973), zvezni selektor Festivala malih in eksperimentalnih gledališč v Sarajevu (1975), predsednik strokovne žirije Borštnikovega srečanja v Mariboru (1986), predsednik in član žirije za Grumovo nagrado v Kranju (1990–1998). Tudi prevajalec (Klaus Mann, Ivo Andrić, E. G. Craig ipd.), med prevajalci za gledališče eden najbolj cenjenih (Handke, Bond, Sherman, Harwood, Brecht, Kleist, Turrini, Barnes, Tabori, Orton, Shepard, Goethe, Stoppard, Kaiser ipd.), in urednik (zbrano delo Slavka Gruma, kratka proza Milene Mohorič ipd.). Opažen tudi kot literarni avtor; za kratkoprozni prvenec Kosec koso brusi (2010) prejme 2011. Dnevnikovo Fabulo.

Kot polnokrvni gledališki človek par excellence je preizkusil številne oblike dela, povezanega z gledališčem (tudi kot svobodni kulturni delavec; 1982–1987), v tem smislu se še bolj natančno zdi akter gledališkega področja, performer. Mojster izbranih, gostih formulacij, z zgolj sporadično javno eksponiranostjo, ne glede na to pa tvorec teorije, ki jo napaja mladostna gledališka praksa (to napaja tudi stik z mladimi na fakulteti). V gledališki zavesti je Lado Kralj vehementno prisoten (tudi ko se zdi odsoten), po kakovosti in teži presežen, delujoč na specifični mikroravni, ki pa je ključna, s preudarno blagostjo posebne vrste, ki je tako zelo redka.

mag. Primož Jesenko

Obrazložitev podelitve priznanja Vladimirja Kralja za dosežke na področju gledališke kritike in teatrologije za obdobje 2018–2019 Roku Vevarju


Publicist, kritik, zgodovinar in arhivar Rok Vevar je v zadnjih dveh letih na področju sodobnih uprizoritvenih umetnosti – pri tem je treba posebej izpostaviti njegovo delo na področju sodobnega plesa – nadaljeval svoje sicer že prej plodovito avtorsko, raziskovalno in kritiško delo. Med bolj odmevne dosežke moramo šteti njegovo delovanje v okviru uredniškega odbora revije Maska, kjer s pretanjenim občutkom za konstruktivno recenzentsko kritiko aktivno oblikuje kritiško in teoretsko misel o sodobnem plesu v Sloveniji. Vevar je bil v tem obdobju izredno pomemben deležnik pri nastajanju in formiranju umetniške politike ene izmed redkih platform na področju sodobnega plesa, Cofestivala. Prav tako je še naprej zelo uspešno deloval kot arhivar Začasnega slovenskega sodobnoplesnega arhiva, ki od nedavnega domuje v MSUM Metelkova. Še posebej pa je bilo v obdobju 2018–2019 plodovito njegovo kritiško in raziskovalno teatrološko delo, kjer se je pokazal in izkazal kot odločen in pretanjen iskalec dragocenih zgodovinskih drobcev ter dragocen premišljevalec o stanju in usodi slovenskega sodobnega plesa in kritiške publicistike v še ne tako oddaljeni preteklosti. V sodelovanju založbe Maska, Nomad Dance Academy in JSKD je tako leta 2018 izšlo njegovo dolgo pričakovano temeljno teatrološko delo, zbornik različnih besedil o plesni umetnosti Dan, noč + človek = ritem: Antologija slovenske sodobnoplesne publicistike 1918–1960, kjer je Vevar opravil monumentalni raziskovalni in uredniški napor, da je lahko ustrezno prikazal stanje duha v kritiški in teatrološki misli prve polovice 20. stoletja. Ni odveč poudariti, da je v omenjeni monografiji Vevar prispeval tudi večino poglobljenega spremnega strokovnega besedila. Zaradi vsega zgoraj naštetega Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije z zadovoljstvom in velikim ponosom Roku Vevarju podeljuje priznanje Vladimirja Kralja za dosežke na področju gledališke kritike in teatrologije za obdobje 2018–2019.

Dr. Tomaž Krpič, predsednik komisije



Komentiraj vsebino!

:

: