Priznanje Vladimirja Kralja za kritiške in teatrološke dosežke 2018

June 24, 2018 / Objavil/a: admin

Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije (DGKTS) je letošnje priznanje Vladimirja Kralja za kritiške in teatrološke dosežke podelilo Amelii Kraigher, in sicer za vrhunsko opravljeno celostno uredniško delo na področju uprizoritvenih umetnosti, katerega plod je zlasti 48 številk mednarodne revije za scenske umetnosti Maska in 24 knjižnih publikacij zavoda Maska (zbirke TRANSformacije, Mediakcije ter Posebne izdaje).

OBRAZLOŽITEV

Amelia Kraigher (1974), univerzitetna diplomirana literarna komparativistka in profesorica slovenščine, deluje v polju uprizoritvenih umetnosti na Slovenskem že več kot dve desetletji. Znotraj njega se je preizkusila v številnih profesionalnih vlogah, sprva predvsem kot pronicljiva kritičarka, esejistka in teatrologinja, pišoča za tako rekoč vse slovenske medije, sčasoma kot članica številnih strokovnih žirij ter komisij pomembnih slovenskih in mednarodnih inštitucij, nato kot selektorica najuglednejših nacionalnih gledaliških festivalov (Borštnikovo srečanje, Teden slovenske drame, Gibanica, Lutke, Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije …), vzporedno s tem pa je delovala tudi kot stalna in gostujoča dramaturginja, tako v nacionalnih gledališčih kot v okviru neodvisne scene.

V začetku leta 2012 je Amelia Kraigher prevzela funkcijo odgovorne urednice založniških programov zavoda Maska, poleg Slovenskega gledališkega inštituta in Knjižnice MGL edinega kontinuiranega izdajatelja knjižnih in drugih publikacij s področja uprizoritvenih umetnosti pri nas. Kot podatek – preden se posvetimo vsebinski obrazložitvi priznanja – navajamo zgolj konkretni, “fizični” obseg tega dela v minulem šetletnem obdobju, ker je že sam po sebi zgovoren: letno je Amelia Kraigher uredila po 8 dvojezičnih številk (navadno v štirih zvezkih in skupnem obsegu približno 70 avtorskih pol) revije Maska – časopisa za scenske umetnosti; poleg tega je urejala knjižne zbirke TRANSformacije (povprečno 2 naslova letno), Mediakcije (povprečno 2 naslova letno) in Posebne izdaje (do 2 naslova letno); kakovostni dvig, ki ga je v njenem obdobju, doživel založniški program Maske, je pripoznala tudi ustanova, ki je „po sili razmer“ najbolj poklicana za njegovo vsebinsko ovrednotenje: Javna agencija za knjigo RS, ki je pred uredniškim obdobjem Amelie Kraigher sofinancirala le revijo Maska in občasno posamezne knjižne naslove, v zadnjih letih pa se je založba Maska predvsem po zaslugi njenega dela prebila med (dveletno) redno financirane založbe tudi za svoj knjižni program, hkrati pa v tem obdobju s sredstvi JAK RS realizira/bo realizirala tudi triletni zahtevni knjižni projekt Povečava: Ples 1904–2010, ki je temeljnega pomena za zgodovinjenje sodobnega plesa na Slovenskem, o čemer za zdaj priča bogata, posthumno izdana monografija Žive Kraigher Ko se zgodi ples: Zapisi, dokumenti, spomini (Maska in JSKD, 2016).

Poleg omenjene knjige naj opozorimo še na nekaj izstopajočih strokovno-teoretskih, za področje sodobnih uprizoritvenih umetnosti in tudi širše – za humanistiko in družbene vede nasploh – ključnih knjižnih naslovov, ki jih po zaslugi pretehtanih uredniških odločitev Amelie Kraigher v zadnjih letih lahko beremo tudi v (jezikovno izčiščenih in terminološko zgledno natančnih) slovenskih prevodih: Kognitarci in semiokapital/Cognitarians and Semiocapital (2016; ter še prej Duša na delu, 2014) so izvirno esejistično delo, v katerem eden ključnih mislecev sodobnega časa, Franco Berardi – Bifo, analizira tehnološke, kulturne in družbene premene, ki so v zadnjih petdesetih letih pripeljale do novih načinov proizvodnje (postfordizem), do prekarizacije (kognitivnega) dela in razpršitve finančnega kapitala, pokaže na posledice, ki jih je to pustilo na današnjem družbenem telesu in njegovih gibanjih, ter razpre nove možnosti za politično akcijo. V tovrstnem ključu je moč dojemati tudi izida del, kot sta Politična zgodovina bodeče žice francoskega filozofa Olivierja Razaca (2016) ali Agonistika Chantal Mouffe, globlje v polje estetskega pa se pomaknemo z delom Aisthesis: Prizori iz estetskega režima umetnosti izpod peresa enega temeljnih mislecev 20. in 21. stoletja, Jacquesa Rancièra. Z vidika izvirne slovenske humanistične in teatrološke misli je pomembna knjiga Umetnost v času vladavine prava in kapitala (2016) Alda Milohnića, profesorja zgodovine gledališča na ljubljanski AGRFT, ki postavlja v ospredje uprizoritvene prakse kot svojevrstne „distorzije“ v sistemu umetnosti, obenem pa preučuje njihov učinek v drugih družbenih poljih (politika, pravo, ekonomija). Vznemirljiva je tudi teoretska analiza sodobnega plesa, ki jo izpeljuje Andrew Hewitt v delu Družbena koreografija: Ideologija kot performans v plesu in vsakdanjem gibanju (2017), kjer gre za raziskavo delovanja ideologije v politikah in njihovih propagandah, življenjskih slogih in industriji moderne dobe (druga polovica 19. in prva polovica 20. stoletja) vzporedno s sočasnimi koreografskimi praksami in postopki modernega plesa: gre za izvirno osvetlitev ključnih poglavij iz zgodovine plesa (francoski delsartizem; manifestacije amerikanizma in ameriškega nacionalizma v opusu Isadore Duncan; ornamenti množičnih nemških telovadnih spektaklov; koreografije Vaclava Nižinskega …). Vse te in še mnoge druge knjižne naslove iz Maskinega založniškega programa je Amelia Kraigher po izidu tudi intenzivno, uspešno in inventivno (z mednarodnimi simpoziji, večdnevnimi delavnicami, okroglimi mizami, pogovori z avtorji, predavanji …) predstavljala medijem in (strokovni) javnosti, o čemer med drugim priča bogat izbor medijskih odzivov, ki govori o pomembnem Maskinem prispevku k popularizaciji sodobnih uprizoritvenih praks v danem okolju in zgodovinskem trenutku.

Navedimo še nekatere bistvene tematske poudarke revije Maska v času urednikovanja Amelie Kraigher v zadnjih letih: Gledališče Jerneja Lorencija/Jernej Lorenci’s Theatre (Maska 175–176, 2015/2016); Postfuturistični manifest/The Post-Futurist Manifesto (Maska 177–178, poletje 2016); Gledališče animiranih form/Theatre of Animated Forms (skupna tematska številka revij Maska, 179–180, in Lutka, 59, jesen 2016; rezultat prvega tesnejšega sodelovanja med slovenskima gledališkima revijama z najdaljšo tradicijo); Kratka zgodovina tanztheatra/A Short History of Tanztheater (Maska 181–182, 2016/2017; izčrpna predstavitev tega ključnega fenomena 20. stoletja na podlagi intervjujev z njegovimi protagonisti); Avtonomija plesu/Authonomy to Dance (Maska 183–184, poletje 2017; zgodovinjenje in arhiviranje sodobnega plesa na območju dežel nekdanje Jugoslavije) …

V času svojega urednikovanja na založbi Maska je Amelia Kraigher spletla gosto mrežo plodnih ustvarjalnih sodelovanj s številnimi avtoricami in avtorji v slovenskem in mednarodnem prostoru, katerim je bila vseskozi predano, skrbno in vestno na razpolago; njena zasluga je tudi dosledno vztrajanje pri dvojezičnem izdajanju, ki je reviji prineslo širšo mednarodno prepoznavnost.

Glede na to, da je Amelia Kraigher v preteklem letu zaključila svoje uredniško delovanje pri zavodu Maska in se podala v nove ustvarjalne izzive, menimo, da je ob izteku tega njenega obdobja pravi trenutek, da vrhunskost opravljenega dela javno pripoznamo tudi DGKTS in se ji oddolžimo s podelitvijo ustrezne strokovne nagrade – priznanja Vladimirja Kralja.

V Kranju, 8. aprila 2018

V medijih:

http://www.mediaspeed.net/galerija/dogodki/15765-48-teden-slovenske-drame-sklepna-slovesnost-s-podelitvijo-nagrad

http://www.pgk.si/novice/ob_koncu_festivala_48__tedna_slovenske_drame_dvojen_uspeh_domacega_gledalisca_/289

http://4d.rtvslo.si/arhiv/kultura/174531456

https://www.vecer.com/nagrada-za-kritiski-opus-lojzetu-smasku-644183



Komentiraj vsebino!

:

: