Statut društva

Na podlagi 9. člena Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 64/11 – uradno prečiščeno besedilo) je občni zbor Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije na seji dne 21. 5. 2019 sprejel, na seji dne 24. 9. 2019 pa dokončno uskladil in potrdil

 

 

 

STATUT

 Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije

 

 

 

I. TEMELJNE DOLOČBE

 

1. člen

S tem statutom se za Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije (v nadaljevanju društvo) urejajo: 1. temeljne določbe – namen in cilji delovanja društva, 2. statusne določbe: a) ime in sedež društva, b) pečat društva, c) zastopanje, predstavljanje in podpisovanje, 3. dejavnost in naloge društva, 4. pogoji in način včlanjevanja ter prenehanje članstva, 5. pravice in obveznosti članov, 6. način upravljanja društva in organi društva: d) občni zbor, e) predsednik društva, f) podpredsednik društva, g) izvršni odbor, h) tajnik društva.

 

2. člen

Namen in poslanstvo društva je kritiško spremljanje sodobne gledališke ustvarjalnosti na Slovenskem in v tujini, spodbujanje odgovornega odnosa članov do javne kritiške dejavnosti ter posvečanje teatrološkim in strokovnim vprašanjem aktualnega in preteklega gledališča. Društvo sledi razvoju gledališke prakse ter kritične in teoretske gledališke misli, s posebno pozornostjo spremlja razvoj vseh oblik slovenskega gledališča oziroma scenskih umetnosti ter ga skuša uvrščati v širši gledališki in kulturnozgodovinski kontekst. V kulturno življenje se vključuje z organiziranjem strokovnih srečanj o slovenskem, evropskem in svetovnem gledališču, o slovenski in tuji gledališki kritiki in teatrologiji. Društvo skrbi za interdisciplinarne povezave na področjih, ki so v prid razumevanju in vrednotenju gledališke ustvarjalnosti ter razvija stike in povezave z gledališkimi kritiki in teatrologi v okviru mednarodnih združenj in strokovnih povezav. S posredovanjem informacij obvešča o slovenski gledališki ustvarjalnosti mednarodni prostor. Društvo opravlja dejavnosti na področju kulture.

 

II. STATUSNE DOLOČBE

 

1. Ime in sedež društva

 

3. člen

Ime društva je Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije. Sedež društva je v Ljubljani, naslov sedeža je Mestni trg 17, 1000 Ljubljana. Društvo je vpisano v register Upravne enote Ljubljana, izpostava Center, pod številko 1580. Društvo je samostojno in nepridobitno združenje, s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, kot jih določa zakon o društvih.

 

4. člen

Društvo je pravna oseba zasebnega prava in ima v pravnem prometu vsa pooblastila ter posluje v svojem imenu in za svoj račun.

 

5. člen

Društvo lahko spremeni ime ali sedež s sklepom občnega zbora članov v obliki sprememb in dopolnitev statuta. Sprememba imena ali sedeža se mora vpisati v pristojni register.

 

2. Pečat društva

 

6. člen

Pečat društva je okrogel, z napisom: DRUŠTVO GLEDALIŠKIH KRITIKOV IN TEATROLOGOV SLOVENIJE. Za uporabo in hranjenje pečata je odgovoren predsednik društva. Pečat se ne uporablja.

 

3. Zastopanje, predstavljanje in podpisovanje

 

7. člen

Društvo zastopa in predstavlja predsednik društva.

 

8. člen

Finančne listine podpisuje za društvo predsednik društva.

 

 

III. DEJAVNOST IN CILJI DRUŠTVA

 

9. člen

V okviru vsebine svojega delovanja opravlja društvo nepridobitno dejavnost. Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije:

 

• kritiško spremlja aktualno gledališko ustvarjalnost,

• se posveča raziskovanju teoretskih problemov in zgodovine gledališča,

• omogoča strokovno izpopolnjevanje članov,

• organizira strokovna posvetovanja in pogovore z gledališkimi ustvarjalci in strokovnjaki,

• zalaga in izdaja strokovno literaturo s področja dejavnosti društva ter vsebine na avdiovizualnih nosilcih in na spletu,

• sodeluje pri strokovnih vprašanjih organiziranja in spremljanja gledaliških festivalov in drugih gledaliških manifestacij doma in v tujini,

• članom omogoča spremljanje pomembnejših gledaliških dogodkov doma in po svetu, o tem poroča in seznanja javnost,

• podeljuje strokovna priznanja in na druge načine opozarja na kvalitetne dosežke v domači gledališki produkciji,

• podeljuje nagrade,

• aktivno sodeluje na področju državne kulturne politike.

 

Društvo lahko dejavnosti razširi ali spremeni na podlagi sklepa občnega zbora članov v obliki sprememb in dopolnitev statuta. Spremembo dejavnosti je potrebno predložiti v pristojni register.

 

10. člen

Dejavnost društva ima naslednje cilje:

 

• prizadevanje za ustrezno strokovno raven kritiške in teatrološke dejavnosti,

• skrb za strokovno izpopolnjevanje članov,

• sodelovanje s tujimi strokovnjaki,

• sodelovanje z organizacijami in ustanovami, ki se strokovno ali znanstveno ukvarjajo s problematiko gledališča in dramatike,

• skrb za oblikovanje strokovne terminologije v slovenskem jeziku ter povezovanje z ustreznimi ustanovami.

 

11. člen

V okviru svojih dejavnosti društvo lahko sodeluje z drugimi društvi in organizacijami, ki delujejo na področju kulture. Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije je član Mednarodne zveze gledaliških kritikov – International Association of Theatre Critics (IATC) oziroma Association internationale des critiques de théâtre (AICT).

 

 

IV. POGOJI IN NAČIN VČLANJEVANJA TER PRENEHANJE ČLANSTVA

 

12. člen

Članstvo v društvu je osebno in prostovoljno. Član društva lahko postane vsak polnoleten posameznik, ki mu je gledališkokritiška ali teatrološka dejavnost profesionalni interes ali poklic.

 

Posameznik lahko postane član društva na predlog članov društva in z njihovim vabilom ali pa na lastno pobudo. V tem primeru mora svoj profesionalni interes izkazati bodisi z univerzitetno izobrazbo ustrezne smeri bodisi z bibliografijo, s katero izkaže prispevek na področju kritiškega, teatrološkega, gledališkoteoretskega, gledališkozgodovinskega ali dramaturškega dela. Status pridruženega člana društva lahko pridobijo študentje ustrezne smeri in drugi posamezniki, ki se na tem področju šele začenjajo uveljavljati in še ne izpolnjujejo pogojev za polno članstvo v društvu. Zanje veljajo iste pravice in obveznosti kot za vse člane društva. Članarina za pridružene člane je nižja od redne članarine.

 

Članstvo se izkazuje s podpisom pristopne izjave. S tem oseba sprejme tudi statut društva. Pristopne izjave k članstvu sprejema izvršni odbor, enako izstopne izjave. Nova članstva in izključitve iz članstva v društvu potrjuje občni zbor. Člani so članarino za tekoče leto dolžni poravnati do 31. januarja.

 

13. člen

Članstvo v društvu preneha:

• na podlagi smrti člana ali prenehanja pravne osebe,

• s prostovoljnim izstopom,

• s črtanjem,

• z izključitvijo.

 

Član prostovoljno izstopi iz društva, če izvršnemu odboru pošlje pisno izjavo o izstopu.

 

Člana črta iz članstva izvršni odbor, če ta kljub opominu ne plača članarine za tekoče leto.

 

Člana se lahko iz društva izključi, če grobo krši določila tega statuta in sklepe organov društva, če s svojim ravnanjem povzroči društvu materialno škodo ali prizadene javni ugled društva ali če zavestno ravna proti namenu in ciljem društva. O izključitvi člana iz društva na predlog izvršnega odbora odloča občni zbor s sklepom.

 

 

V. PRAVICE IN OBVEZNOSTI ČLANOV

 

14. člen

Pravice in obveznosti članov so:

• da spoštujejo statut društva,

• da uresničujejo sklepe organov društva,

• da podajajo predloge, pobude in mnenja,

• da sooblikujejo in uresničujejo program društva,

• da redno in pravočasno plačujejo članarino,

• da volijo, so izvoljeni ter na podlagi tega delujejo v organih društva.

 

 

VI. NAČIN UPRAVLJANJA DRUŠTVA IN ORGANI DRUŠTVA

 

15. člen

Za upravljanje društva skrbijo organi, ki so določeni s tem statutom. Organi društva so:

1. občni zbor,

2. predsednik društva,

3. podpredsednik društva,

4. izvršni odbor,

5. tajnik društva.

 

1. Občni zbor

 

16. člen

Najpomembnejše odločitve sprejema in o njih odloča občni zbor, ki ga sestavljajo vsi člani.

 

17. člen

Občni zbor ima naslednje pristojnosti:

• sprejema temeljni akt in njegove spremembe in dopolnitve,

• potrjuje nova članstva ter izključitev iz članstva,

• voli in razrešuje predsednika društva,

• voli in razrešuje člane izvršnega odbora društva,

• sprejema letni program dela društva in zaključno poročilo društva,

• odloča o prenehanju delovanja društva,

• odloča o premoženju društva,

• odloča o višini članarine,

• obravnava poročila organov društva,

• odloča o drugih najpomembnejših zadevah.

 

18. člen

Občni zbor odloča na sejah s srečanjem članov društva v živo ali v obliki korespondenčnih sej z uporabo komunikacijsko-informacijskih orodij. Pri izvedbi korespondenčnih sej se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki veljajo za seje s srečanjem članov v živo.

 

Seje občnega zbora so lahko redne ali izredne. Redno sejo skliče predsednik po potrebi oziroma najmanj enkrat letno. Izredna seja se skliče na pobudo petine članov ali v zadevah izrednega pomena za društvo.

 

19. člen

Seje občnega zbora sklicuje in vodi predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Predsednik društva mora sklicati občni zbor, če to zahteva najmanj petina članov društva, v roku 14 dni od pisne zahteve. Če predsednik društva odkloni sklic, skliče sejo najstarejši član izmed petine članov.

 

20. člen

Vabilo na sejo občnega zbora in predlog dnevnega reda morata biti poslana na elektronske naslove vseh članov najpozneje en teden pred sejo. Kot dan, ko so bili člani obveščeni o sklicu seje občnega zbora, se šteje dan, ko sta jim bila po elektronski pošti poslana vabilo in predlog dnevnega reda, dokazilo o tem pa hrani tajnik društva.

 

Dnevni red seje občnega zbora, ki lahko vsebuje tudi predloge sklepov k posameznim točkam, predlaga predsednik v sodelovanju z izvršnim odborom, potrdi pa ga občni zbor na začetku seje.

 

21. člen

Občni zbor veljavno razpravlja in odloča na sejah, če je na seji prisotnih več kot polovica vseh članov. Če po tridesetih minutah občni zbor društva ni sklepčen, velja, da je sklepčen, če je prisotna vsaj ena četrtina članov. Občni zbor sprejema odločitve z večino glasov prisotnih članov. Glasovanje je javno, lahko pa se člani društva na samem zasedanju odločijo za tajni način glasovanja.

 

 

2. Predsednik društva

 

22. člen

Predsednik društva organizira in vodi delo in poslovanje društva, predstavlja in zastopa društvo v pravnem prometu in je odgovoren za zakonitost in strokovnost dela društva.

 

23. člen

Predsednik društva opravlja naslednje naloge:

• vodi poslovanje društva,

• sklicuje seje občnega zbora,

• izvršuje odločitve in sklepe, ki jih sprejmeta občni zbor in izvršni odbor,

• pripravlja predlog finančnega in poslovnega načrta in posamične odločitve v zvezi z njegovo izvršitvijo ter daje o njih mnenje in predloge; skupaj z izvršnim odborom pripravi predlog zaključnega računa,

• skrbi za zakonitost dela društva,

• skrbi za pravilno materialno poslovanje in ravnanje z drugim premoženjem društva,

• skrbi za namenskost porabe sredstev društva, določene z letnim finančnim planom,

• najmanj enkrat letno poroča občnemu zboru,

• opravlja druge zadeve v skladu z veljavnimi predpisi in tem statutom.

 

Predsednik društva je samostojen pri opravljanju poslov in je za svoje delo odgovoren zboru članov.

 

24. člen

Predsednika društva imenuje in razrešuje občni zbor. Način imenovanja določi občni zbor v posebnem sklepu. Mandat predsednika traja največ 4 (štiri) leta. Predsednik društva je lahko po prenehanju mandata ponovno imenovan, vendar samo še enkrat. Predsednika, ki ne želi več opravljati svoje funkcije in nepreklicno poda svoj odstop v elektronski ali pisni obliki, občni zbor razreši funkcije in čim prej, najpozneje pa v roku tridesetih dni od razrešitve, imenuje novega predsednika. Do imenovanja novega predsednika njegove naloge opravlja podpredsednik.

 

25. člen

Predsednik društva je lahko razrešen pred potekom časa, za katerega je imenovan. Občni zbor razreši predsednika društva v primeru, če:

 

• pri svojem delu ne ravna po zakonu ali statutu ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov društva ali ravna v nasprotju z njimi,

• s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči društvu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti društva.

 

 

3. Podpredsednik društva

 

26. člen

Podpredsednik ima pristojnosti, ki mu jih pisno v obliki pooblastila podeli predsednik društva. Podpredsednik društva tudi nadomešča predsednika v njegovi odsotnosti in v tem primeru opravlja enake naloge, kot so določene za predsednika društva. Za svoje delo v času nadomeščanja predsednika društva je odgovoren predsedniku društva in občnemu zboru.

 

27. člen

Podpredsednika društva imenuje izvršni odbor izmed svojih članov. Mandat podpredsednika traja največ 4 (štiri) leta. Podpredsednik društva je lahko po prenehanju mandata ponovno imenovan, vendar samo še enkrat. Podpredsednika, ki ne želi več opravljati svoje funkcije in nepreklicno poda svoj odstop v elektronski ali pisni obliki, izvršni odbor razreši funkcije in v najkrajšem možnem času imenuje novega podpredsednika izmed svojih članov.

 

28. člen

Podpredsednik društva je lahko razrešen pred potekom časa, za katerega je imenovan, in sicer po istih pogojih, kot so določeni za predsednika društva, ter v primeru, ko preneha biti član izvršnega odbora. Podpredsednika razreši izvršni odbor in v najkrajšem možnem času imenuje novega podpredsednika izmed svojih članov.

 

4. Izvršni odbor

 

29. člen

Izvršni odbor je izvršilni organ društva, ki opravlja vsebinsko-programske, organizacijske, strokovno-tehnične in administrativne naloge ter usmerja delo društva med dvema sejama občnega zbora po programu in sklepih, sprejetih na občnem zboru. Izvršni odbor je za svoje delo odgovoren občnemu zboru, ki ga izvoli na rednem zasedanju. Izvršni odbor šteje pet članov. Deluje na rednih sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik društva, ki ni njegov član, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik, ki je član izvršnega odbora.

 

30. člen

Mandat člana izvršnega odbora traja največ 4 (štiri) leta. Na predlog predsednika ali drugega člana društva lahko člana izvršnega odbora razreši občni zbor. Član izvršnega odbora je lahko po preteku mandata ponovno imenovan. Člana izvršnega odbora, ki ne želi več opravljati svoje funkcije in nepreklicno poda svoj odstop v elektronski ali pisni obliki, izvršni odbor razreši funkcije in pozove predsednika društva, da v najkrajšem možnem času skliče sejo občnega zbora, ki izvoli novega člana izvršnega odbora.

 

31. člen

Izvršni odbor ima naslednje naloge:

• vodi delo društva v vsebinsko-programskem, organizacijskem, strokovno-tehničnem in administrativnem pogledu in pri tem sodeluje s predsednikom društva,

• za izpolnjevanje nalog iz programa društva predlaga ustanovitev strokovnih komisij,

• pripravlja predloge aktov društva,

• sodeluje s predsednikom društva pri zadevah, ki se nanašajo na denarno poslovanje in razpolaganje s premoženjem, skupaj s predsednikom društva pripravi predlog zaključnega računa,

• obravnava in opravlja druge zadeve iz področja poslovanja društva in naloge, ki mu jih naloži občni zbor.

 

Izvršni odbor je za svoje delo odgovoren zboru članov.

 

 

5. Tajnik društva

 

32. člen

 

Tajnik društva skrbi za opravljanje strokovno-tehničnega in administrativnega dela ter za koordinacijo med člani društva. Opravlja tudi vlogo blagajnika. Za svoje delo je odgovoren predsedniku društva, izvršnemu odboru in občnemu zboru.

 

33. člen

Tajnika društva imenuje izvršni odbor izmed svojih članov. Mandat tajnika traja največ 4 (štiri) leta.

 

 

34. člen

Tajnika društva lahko izvršni odbor razreši pred potekom časa, za katerega je imenovan, in sicer na pobudo predsednika, izvršnega odbora ali občnega zbora na pobudo najmanj petine članov, če pri svojem delu ne ravna v skladu s statutom ali zanemarja svoje dolžnosti ter s tem ovira dejavnosti društva. Tajnika, ki ne želi več opravljati svoje funkcije in nepreklicno poda svoj odstop v elektronski ali pisni obliki, izvršni odbor razreši funkcije in v najkrajšem možnem času imenuje novega tajnika izmed svojih članov.

 

 

 

VII. FINANCIRANJE DRUŠTVA IN NAČIN IZVAJANJA NADZORA NAD RAZPOLAGANJEM S PREMOŽENJEM DRUŠTVA TER NAD FINANČNIM IN MATERIALNIM POSLOVANJEM DRUŠTVA

35. člen

Društvo pridobiva sredstva za opravljanje dejavnosti in za svoje delo:

• iz članarine,

• iz sredstev, pridobljenih z organizacijo prireditev in izobraževalnih oblik,

• iz občinskih, državnih in mednarodnih javnih razpisov,

• iz daril, volil, prispevkov posameznikov in pravnih oseb, donatorjev, sponzorjev,

• iz drugih virov na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in statutom.

 

36. člen

Premoženje društva predstavljajo:

• denarna sredstva,

• premičnine,

• nepremičnine.

 

Premičnine in nepremičnine se vodijo v inventarni knjigi društva.

 

37. člen

S premoženjem upravlja predsednik društva. O nakupu in odtujitvi premičnih in nepremičnih stvari odloča občni zbor. Odredbodajalec za upravljanje z denarnimi sredstvi je predsednik društva. Vsak član društva ima pravico do vpogleda v finančno in poslovodsko dokumentacijo.

 

38. člen

Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnim finančnim načrtom, ki ga sprejme občni zbor. Občni zbor sprejema tudi zaključni račun poslovnega leta.

 

39. člen

Nadzor nad razpolaganjem s premoženjem društva ter nad finančnim in materialnim poslovanjem izvajajo občni zbor ter organi, določeni z zakonom. Predsednik je pristojnim institucijam dolžan oddajati poročila v skladu z določbami zakona. Društvo mora imeti organizirano računovodstvo v skladu z zakonskimi določbami in računovodskim standardom za društva. Finančno poslovanje društva je določeno s posebnim pravilnikom, ki ga sprejema in potrjuje občni zbor društva.

 

 

VIII. NAČIN ZAGOTAVLJANJA JAVNOSTI DELOVANJA DRUŠTVA

 

40. člen

Društvo deluje javno. Načelo javnosti izvršuje predsednik društva, ki je tudi pooblaščen za dajanje informacij za javnost. Javnost delovanja društva se zagotavlja:

• s pravico vpogleda članov v zapisnike organov društva,

• s pravico vpogleda članov v finančno poslovanje,

• s posredovanjem informacij v javne medije,

• z zagotavljanjem javnosti sej zbora članov,

• z organiziranjem tiskovnih konferenc in drugih podobnih oblik obveščanja, namenjenih tretjim osebam.

 

 

IX. NAČIN SPREJEMANJA SPREMEMB IN DOPOLNITEV STATUTA

 

41. člen

Spremembe in dopolnitve statuta sprejema občni zbor po postopku v skladu z določbami tega statuta. Za potrditev sprememb in dopolnitev je potrebna dvotretjinska večina prisotnih članov.

 

 

X. NAČIN PRENEHANJA DELOVANJA DRUŠTVA IN RAZPOLAGANJE S PREMOŽENJEM V PRIMERU PRENEHANJA

 

42. člen

Občni zbor lahko začne postopek za prenehanje oziroma statusno spremembo društva v skladu z določili zakona o društvih. Društvo preneha v naslednjih primerih:

• po volji članov na podlagi sklepa občnega zbora,

• s spojitvijo z drugimi društvi,

• s pripojitvijo k drugemu društvu,

• s stečajem,

• na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja,

• po samem zakonu.

 

43. člen

V primeru sklepa zbora članov o prenehanju društva preostalo premoženje društva pripade drugemu sorodnemu društvu ali lokalni skupnosti.

 

XI. KONČNE DOLOČBE

 

44. člen

Ta statut sprejme občni zbor po postopku in na način iz 18. člena tega statuta. S sprejetjem tega statuta preneha veljati statut z dne 15. 3. 2013.

 

45. člen

Ta statut začne veljati z dnem sprejema na seji občnega zbora društva.

 

 

Ljubljana, 24. 9. 2019

 

Alja Lobnik, predsednica DGKTS



Komentiraj vsebino!

:

: